Fermentirana živila – zakladnica zdravja

Večina nas je že bila priča fermentiranju hrane  – pogosto so naše babice čez poletje vložile zelenjavo, da se jih je lahko uživalo tudi pozimi, ko svežih zalog ni bilo, hladilniki pa so bili zelo redek luksuz :). Marsikdo tudi ve, da je fermentacija eden izmed najstarejših načinov shranjevanja živil – prve informacije o tem postopku segajo v leto 6000 pr. n. š. na območje Rodovitnega polmeseca – območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu. Zapisi narekujejo, da so Kitajci, ki so gradili zid uživali vloženo zelenjavo, Rimljani pa so s pomočjo kislega zelja zdravili in preprečevali okužbe na črevesju – skoraj vse civilizacije so vključile vsaj eno fermentirano jed v svojo prehrano.

Uživanje hrane in pijače, ki je bila fermentirana, ima še veliko več pozitivnih lastnosti, kot le podaljšanje roka trajanja – s fermentacijo se povečuje tudi število dobrih bakterij v hrani, ki so koristne predvsem za našo prebavo, nekatera živila (kot je npr. garri – hrana, popularna v Zahodnoafriških državah) pa so brez procesa fermentacije lahko celo strupena.

Kaj je fermentacija in zakaj bi bilo dobro vključiti več fermentirane hrane v naše jedilnike?

Kaj sploh je fermentacija? Fermentacija je spreminjanje sladkorja v živilu v kislino, pline ali alkohol s pomočjo bakterij ali kvasovk. Najpogosteje se danes uživajo fermentirani mlečni izdelki, kot sta jogurt in kefir, predvsem v času zime pa se slovenske tržnice šibijo pod težo loncev, kjer kraljuje kislo zelje.

V preteklih desetletjih smo fermentirano hrano postavili na stranski tir, saj imamo na voljo veliko različnih metod za shranjevanje zelenjave (zamrzovanje, konzerviranje), le-ta pa nam je tako na voljo sveža skozi vse leto. Te metode so zelo učinkovite in dobro ohranjajo vitamine in minerale v živilu, vendar pa, v primerjavi z vložninami, zelo malo pripomorejo k zdravju in delovanju našega prebavnega trakta.

Z rednim uživanjem fermentirane hrane bomo ohranjali zdravo črevesno floro, izboljšali delovanje imunskega sistema, izboljšali absorpcijo hranil in zmanjšali tveganje za nekatere oblike raka. Pri občutljivih posameznikih, fermentirana hrana zmanjša razširjenost alergij, prav tako pa laktozno intolerantni lažje prenašajo fermentirane mlečne izdelke (saj se s fermentacijo zmanjša količina sladkorja (laktoze)).

Kaj torej sodi med fermentirane izdelke?

Kot sem že omenila, so kefir, jogurt in kislo zelje živila, ki jih najpogosteje najdemo na naših prodajnih policah. Pri tem je potrebno poudariti, da so sedaj jogurti pogosto prej zakladnica sladkorjev kot zdravja, zato priporočam, da rajši kot v trgovini, svoj jogurt poiščete na bližnji kmetiji ali si ga pripravite sami. Če pa si želite več raznolikosti, bi bilo vredno poiskati (ali narediti) tudi naslednje pripravke:

Kombuča

Kombuča je pijača, ki jo pripravimo tako, da v sladkani zeleni čaj dodamo tako imenovano »gobo« (nekateri ji pravijo tudi goba življenja) ter pustimo fermentirati v temnem prostoru 8 – 12 dni (odvisno od temperature sobe). V prehrambeni industriji ji pogosto dodajo še različne okuse ter dodaten sladkor – če je ne bomo pripravljali sami, moramo biti zelo pozorni na sestavo.

Kimči

Kimči (Kimchi) je korejska različica kislega zelja, ki se od našega razlikuje predvsem v dodajanju pekočih začimb – korejski čili oz. »Gochugaru«, poleg zelja pa vsebuje še belo redkev, ingver in sladkor (oz. dodamo zelenjavo, ki vsebuje več sladkorja, kot je npr korenje).

V petek bom objavila recept za pripravo kokosovega jogurta – njegova kremna tekstura in sladko-kiselkast okus je odlična alternativa jogurtu iz živalskega mleka. Nikar ga ne zamudi in se spodaj prijavi na novičke :).

Kako pogosto pa so fermentirani izdelki na tvojem jedilniku? 😉

Mogoče ti bo všeč tudi

Leave a Reply