Je lažje biti zmeren ali se popolnoma odreči?

Vsi smo že slišali nasvet: »Ne odrekajmo si, bodimo zmerni«. Ni potrebno, da se popolnoma odpovemo svoji naljubši (nezdravi) jedi, občasno pregrehe nikomur ne škodijo. No, jaz pri tem zmeraj spektakularno spodletim. Ni variante, da ostanem pri enem kosu torte. Enostavno ni mogoče. In potem sem se vedno jezila in sekirala zakaj ZAKAJ?! sem tako smotana. Oči mi je odprla Gretchen Rubin, avtorica knjige »The Happiness Project«. Gretchen objasni delitev na dva tipa ljudi; na tiste, ki dobro delujejo znotraj zakonov »zmernosti« ter ostale, ki se enostavno lažje stvari popolnoma odpovejo – »abstinente«. Jaz definitivno sodim med slednje – ko se odločim, da se stvari ne bom pritaknila, me ne ganejo. Veliko enostavnejša se mi zdi odločitev, da preskočim sladico, kot pa da bom pojedla samo en piškot. Zmernost mi povzroča psihološke napore in nepotreben stres – dejansko v meni potekajo več urne razgrete debate in priprave na to, da bom RES vzela samo tist en piškot in bo odličen in bo to to. Potem itak ni to to in se bojujem sama s sabo in pogosta rešitev je, da pojem vse, zato da ni na mizi (ali v stanovanju) ničesar več kar bi me premamilo. Nasprotno me sami piškoti, ki stojijo na pultu in za katere sem se odločila, da so črtani z jedilnika, ne motijo.

Nenavadno?

Kot nekdo, ki se določenim stvarem popolnoma odrekam, pogosto slišim komentarje, da je »nezdravo ali preveč ekstremno« živeti na takšen način ali pa me prepričujejo, da »enkrat ne bo škodilo«. Marsikdo ne razume, da se mi je nekaterim stvarem lažje odreči, kot pa poskušati biti zmeren. Seveda to velja tudi obratno – »Zakaj se stvari enostavno ne odrečeš?« je pogost nasvet abstinentov. Nismo si vsi enaki, zato ne moremo vsi slediti enakim pravilom.

Se pravi – če zate velja, da si abstinent, potem se zelo težko ustaviš, če si že začel – na krožniku se bo znašlo precej več, kot en sam košček – medtem, ko ti popolnoma omejitev predstavlja veliko manjši napor.

V nasprotnem primeru si v ekipi zmernih. Ti ugotavljajo, da se veliko lažje držijo svojih pravil, če se lahko tu in tam pregrešijo – pravilo 80/20; dejstvo, da bi se morali nečemu popolnoma odpovedati pa jih dela nervozne.

Kaj storiti?

To, da ugotovimo v katero skupino sodimo, nam lahko olajša marsikatero odločitev. Nehajmo se sekirati in živcirati zakaj nam spodleti in ne moremo biti zmerni (oziroma se nam je tako težko nečemu popolnoma odpovedati) – ampak se sprejmimo, takšne kot smo, in delujmo v skladu s tem, kar vemo, da je za nas najbolj učinkovito in nam predstavlja najmanj napora.

Torej – je lažje biti zmeren ali se popolnoma odreči? 🙂

**Vsem, ki bi si želeli izvedeti kaj več, priporočam obisk spletne strani http://gretchenrubin.com/

Mogoče ti bo všeč tudi

Leave a Reply