Med

Prvi dokazi o uživanju medu segajo 10 000 let v zgodovino, jamske poslikave v Španiji, ki so stare približno 7000 let pa že nakazujejo zgodnje vrste čebelarstva. Si kdo upa ugibati kako dolgo pa že čebele brenčijo po tem planetu? Mnenja se tu nekoliko razlikujejo. Nekateri viri navajajo, da izdelovalke medu letajo naokoli približno že 40 milijonov let, drugi trdijo, da ta številka sega kar do 150 milijonov.  (Če si želiš izvedeti več o zgodovini medu, klikni sem)

Zato vas torej ne bo presenetilo, da je med naša najstarejša oblika sladila. Velja tudi prepričanje, da je bil med na voljo le v manjših količinah in zaužit zelo redko. To je bilo res za večino, ne pa tudi za vse lovce-nabiralce. Študija, ki je preučila prehranjevalne navade plemena Hadza iz Tanzanije, ki še vedno živi na tradicionalen način, je pokazala, da v deževni sezoni med predstavlja kar 20% njihove prehrane. Ko so jih prosili, naj razvrstijo živila, ki jih uživajo. po pomembnosti, je med zasedal prvo mesto. (Klik)

Tekoče zlato ali nezdrava pregreha?

Med je skozi zgodovino torej veljal za prestiž, v 17. in 18. stoletju pa je postal manj popularen, prehitel ga je namizni sladkor. Dandanes med velja sicer za bolj zdravo sladilo pa vendar mnogi opozarjajo, da bi se mu morali izogibati, saj ima visok glikemični indeks (okoli 58) in kar precej kalorij. Sestavlja ga približno 38% fruktoze in 31% glukoze, kar je podobno kot visoko fruktozni glukozni sirup.  Ni potem bolje, da postavimo med na stran?

Vedno več je dokazov o pozitivnih vplivih medu na zdravje in dobro počutje. Marsikdo ve, da je med odlično zdravilo proti prehladu. V študiji, kjer je sodelovalo 139 otrok, so pokazali, da je med bolj uspešen pri lajšanju kašlja, kot marsikatero zdravilo, otroci pa so tudi lažje spali.

Raziskave, izvajane v sicer manjših skupinah, so pokazale, da sta 2 žlici medu dnevno zmanjšali vnetja v telesu (raven koncentracije hormona prostaglandina se je znižala za kar 50% po 15ih dneh – več o tem tukaj, več o prostaglandinu pa tukaj  ), povišala se je količina antioksidantov –  količina vitamina C se je povečala kar za 47%, prav tako se je močno povišal nivo železa v krvi ter število monocitov. (klik za študije tu in tu)

Vedno bolj se raziskuje uporabnost medu pri zdravljenju rakavih obolenj, saj deluje protivnetno in vzpodbuja apoptozo. Trenutno to področje še ni dovolj raziskano, vsekakor pa so rezultati zelo pozitivni. Več si lahko preberete tukaj.

Med je torej veliko več, kot le sredstvo za slajenje. Zaradi ugodnih vplivov na naše telo, ki so številčnejši od negativnih menim, da je pomemben del uravnotežene prehrane. In ker imamo v Sloveniji tako izredno razvito čebelarstvo, ni nikakršnega razloga, da si ne bi privoščili kozarček domačega, zdravja polnega medu, kajne?

Mogoče ti bo všeč tudi

Leave a Reply