Smo preveč zaposleni?

Ko sem se nazadnje sprehajala po Ljubljanskih ulicah, sem se zabavala z opazovanjem mimoidočih – hitrih korakov čez Prešernov trg s slušalkami v ušesih, telefoni v rokah, z resnimi izrazi. Marsikdo nervozno pregleduje e-maile, preverja svoj seznam opravkov, ki jih še more dokončati in računa pri sebi ali bo dovolj časa za vse ali ne?

Ste vedeli, da je zaposlenost v Združenih državah sedaj postala nekakšen statusni simbol? Biti prezaposlen za druženje in sproščanje je »in« – »ej, ful sem zaposlena, zdaj res nimam nič časa, te pokličem kasneje«. Moraš biti pa res pomemben/a, ker nimaš nikoli časa za pogovor, zadnjega dopusta pa se sploh ne spomniš! Žal je tako, da pogosto prezaposlenost pomeni tudi nižjo produktivnost.

Opravljanje več nalog hkrati (multitasking) nas upočasni, postanemo manj natančni. Nenehne motnje (npr. telefonski klici, prejemanje emailov ali facebook obvestila) zmanjšujejo našo zmožnost obdelave informacij.

Podjetje Microsoft se je odločilo zgornjo tezo preveriti pri svojih zaposlenih. Ugotovitve?

Prekinitev opravljanja naloge ali projekta zaradi klica ali e-pošte povzroči, da delavec potrebuje POVPREČNO 15 minut, da se ponovno loti projekta. Ne zato, ker bi se tako dolgo posvečali tistemu pogovoru, temveč ker so zaradi tega začeli početi nekaj popolnoma drugega, kot je npr. pregledovanje novic na internetu.

Študije kažejo, da naši možgani niso nareti za multitasking! Preprosto ne more uspešno hkrati delati več stvari. Tako, da drage moje, saj vem, da se vse rade hvalimo, kako dobre smo v žongliranju ogromnega števila obveznosti in opravkov (kjer moški popolnoma pogrnejo) – ampak resnica je, da smo najbolj produktivni, ko se uspemo tako organizirati, da se skoncentriramo na vsako nalogo posebej.

Torej, če je toliko študij in dokazov, da pretirana zaposlenost ne vodi v željene cilje, zakaj se nekaj ne ukrene? Pa smo spet na začetku. Na univerzi v Čikagu pravijo, da večina ljudi meni, da je stanje prezaposlenosti znak, da smo uspešni in zagnani. Zanimivo pa je naslednje – raziskave tudi kažejo, da marsikdo uporablja prezaposlenost, da prikrije lastno lenobo in strah pred neuspehom.

Zaposlenost je odličen izgovor, da se ne naučimo novih veščin, kot je npr. znanje tujega jezika, da ne skrbimo zase ali preprosto ne iščemo nove službe, čeprav z muko vsako jutro pridemo v pisarno.

Primer: namesto, da bi poslali prošnje za zaposlitev, ste cel dan preverjali e-maile, se dogovarjali za kosilo naslednji teden in »v-nulo« pospravili stanovanje. No, nihče vam ne more očitati, da niste nič počeli, kajne?

Kaj menite vi? Stopamo po poti tistih »čez lužo« in bo to, da nimamo časa zase in svoje bližnje postalo »in« tudi pri nas? Ali je že? Upam, da ne.

Mogoče ti bo všeč tudi

Leave a Reply