Zakaj nas večina pogrne, ko se odločimo za spremembo prehrane?

Kolikokrat si si že rekla »Tako pa res ne gre več, nekaj moram spremeniti!«? Mogoče te je na to napotila številka na tehtnici, mogoče pogled v ogledalu ali pa zdravniški izvidi. V tistem trenutku si RES odločena. Zdaj pa konec. To je to. Obrnem nov list, prihajam nova jaz!

In potem si naslednji dan polna zagona. Ful si pridna. Sladkor stran, zelenjava notri. Nič pic, nič pomfrija, nič čokolade. Čista petka.

To še potem traja nekaj dni. V četrtek si malo utrujena, mogoče malo razdražljiva, ampak gre. V petek greste s kolegi iz službe na pijačo in ti piješ samo vodo. V soboto greste zvečer na sladoled in s priprtimi očmi gledaš, kako ostali uživajo, ti pa še vztrajaš. V nedeljo pa prinese mama na kosilo sveže pečeno borovničevo pecivo, tvoje najljubše. UFFFFF. In vzameš 2 koščka. Ok, ni panike.

Ampak naslednji teden greš s sodelavko na ledeno kavo, v soboto si privoščiš tisti sladoled, ki si ga prejšnjič spustila in nedelja je seveda dan, ko počivamo in se posladkamo.

Malo po malo se prikrade stari stil nazaj. Malo po malo začneš pozabljati, kaj si si na začetku obljubila.

In potem si spet na začetku.

Je kaj znano?

Zame je to vedno bila klasika. Začetna zagnanost na vrhuncu. Potem pa si najdem vedno več izgovor, zakaj ne bo nič narobe, če poskusim to in ono in tretje.

KAJ GRE NAROBE??

Nič ni narobe. Pravzaprav deluješ popolnoma pravilno (tisti, ki se jim to ne dogaja so mali čudni). To ni težava tvoje premajhne zagnanosti. Ni težava tvoje odločenosti. In NI RES, da ti nikoli ne bo uspelo.

Glavni krivec so tvoji možgani. In ne, ne pravim, da so malo trčeni. Ampak, da te preprosto želijo obvarovati, kot so varovali vse tvoje prednike in poskrbeli, da preživijo. Naši možgani se namreč NAJBOLJ NA SVETU bojijo SPREMEMB. Huuu, strah in trepet.

Kaj, kako, zakaj

Naj torej stvari malo bolje objasnim. Naš glavni razlog za obstoj (vsaj evolucijsko, pustimo sedaj naše osebne cilje) je, da preživimo in nadaljujemo svoj rod. In zato je celotno telo programirano k temu cilju. Naše telo in možgani iščejo najlažji način, kako preživeti do primerne starosti, da lahko potem izpolnimo svoje poslanstvo (ha ha). In del tega je tudi ta logika:

Če si do sedaj preživela s svojim stilom prehranjevanja, zakaj bi ga spreminjala?

Možganov ne zanima, da si želimo zgledati dobre v kopalkah. Da se želimo graciozno postarati. Da bi rade bile fit in aktivne. Oni bi nas radi samo ohranili žive.

Kakršnekoli spremembe so v preteklosti lahko namreč imele usodne posledice. Ni dobra ideja, da poskusiš tiso gobico z rdečim klobukom. Ali da preizkusiš, če pravzaprav lahko morda letiš. Ali pa da greš iz svoje udobne jame sredi strašne nevihte. Vidiš, naši možgani so nas obvarovali, da ne počnemo neumnosti in da sledimo svoji varni rutini, za katero je bilo sigurno, da nas bo ohranila žive.

HVALA, DRAGI MOŽGANI, AMPAK SEDAJ STE ŠLI PREDALEČ!

Kako se tore sploh boriti, ko pa je vse obrnjeno proti nam? Nikakor ni enostavno. Je pa mogoče.

  1. Razčisti si svoj cilj v glavi. Preveč se nas na hitro odloči nekaj spremeniti, ne da bi pomislili ali je to pravi način, če ustreza našemu življenjskemu cilju.
  2. Ne delaj dramatičnih sprememb. Če sedaj živiš od hitre hrane, si ne zadaj, da boš od jutri naprej 3x dnevno kuhala mineštre in papcala solatke, ker se ti bo hitro vse podrlo. Začni z majhnim in pusti, da se telo navadi na spremembe.
  3. Najpomembnejši del je, da se KONSTANTNO opominjaš, zakaj to počneš. Nekateri znajo to narediti sami (pišejo dnevnik, meditirajo), večina pa nas potrebuje nekoga, ki nas brca v ta zadnjo. Zato si poišči podporo! Brata, sestro, prijateljico, mamo, sodelavko ali pa health coach-a.

Ta del ne bo trajal večno, je pa ultra pomemben, da tvoji možgani sprejmejo spremembe in se nehajo upirati. Nekatere potrebujejo 14 dni, nekateri več mesecev – vse je odvisno od tega, kako drastične so in kako pogosto uvajaš nove navade (ali uvajaš isto spremembo večkrat dnevno (npr. kuhanje obrokov doma) ali bolj po redko (npr. tek 1x tedensko), vse pa VEDNO pridemo do želenega cilja.

Kaj pa tebi pomaga, ko se odločiš za spremembe pri prehrani? Deli svoje misli spodaj v komentarjih!

Mogoče ti bo všeč tudi

Leave a Reply