Želatina – skrivno orožje

Večina jo pozna kot tisti beli prašek zapakiran v vrečkici, ki zgosti našo kremo za torto. Tisti beli prašek, ki ti vse uniči, ker si ga vrgel v prevročo kremo in potem pobiraš ven drobne delce in se jeziš. Od tega dalje pogosto ne razmišljamo več. Ste vedeli, da je želatina pravzaprav zelo zdrava in bi jo v svoj jedilnik morali vključiti veliko pogosteje?

Ok, ampak kaj sploh je želatina točno?

Želatino je snov, pridobljena iz živalskega kolagena, ki se raztopi na vročini in strdi, ko se ohladi ter daje tako jedem edinstveno strukturo. Zaradi te lastnosti jo dodajamo različnim sladicam (gumijasti medvedki, moussi, torte), izloči pa se med ustvarjanjem različnih omak in juh iz mesa in kosti (pogosto lahko opazimo, da se na naši goveji juhi v hladilniku nabere nekakšna plast – to je želatina).

Sama beseda »želatina« izhaja iz latinske besede »gelatus«, ki pomeni »zamrznjen« ali »strjen«, uporabljali pa so jo že stari Egipčani namesto lepila. Njene pozitivne lastnosti v prehrani so bile prvič izkoriščene v začetku 19. stoletja – v času Napoleonovih vojn so jo francoski vojaki uporabljali kot vir beljakovin.

Želatino lahko sedaj najdemo pripravljeno za uporabo na polici vsake samopostrežne, včasih pa je to bil zelo dolgotrajen proces – za izločanje in prečiščevanje želatine in izdelovanje okusnih jedi so kuharji potrebovali več ur, zato je želatina veljala za simbol bogastva v družbi.

Prvič se je posušena želatina na trgu pojavila leta 1842 na Škotskem v Edinburghu, istega leta pa so jo že začeli izvažati v Ameriko. Svoj vrh so želatinaste tortice in druge mojstrovine dosegle nekje v sredini 20. stoletja, ko so začeli kraljevati barvni televizorji, nato pa je doživela zaton – mariskomu ni bil pri srcu način pridobivanja tega vsestranskega produkta, prav tako pa so jo povezovali z različnimi boleznimi kot je npr. »bolezen norih krav«.

Pozitivne lastnosti želatine:

Danes se želatina ponovno postavlja v ospredje. V sodobni prehrani je ne zaužijemo dovolj s hrano, saj smo navajeni jesti predvsem pusto meso brez kosti in kože, kostne juhe pa so na jedilniku le pri redkih družinah. Raziskave kažejo, da ima dodajanje želatine v jedilnik izredno pozitivne učinke:

  1. Želatina varuje sklepe

Marsikateri športnik uživa želatino kot sredstvo za zmanjševanje vnetij ter varovanje delovanja sklepov. V študiji, objavljeni januarja 2016, so prostovoljcem pred opravljanjem krajše fizične aktivnosti naročili, da zaužijejo prehransko dopolnilo, ki je vsebovalo želatino in vitamin C ter jim testirali kri.

Testi so pokazali, da želatina v prehranskem dopolnilu dejansko pomaga preprečevati poškodbe ter obnavljati poškodovano tkivo. Celotno študijo si lahko preberete tukaj.

  1. Želatina je dobra za kožo

Študija, opravljena na Stanfordu, je pokazala da 250mg želatine dnevno pomaga izboljševati elastičnost kože. Želatina vsebuje glicin in prolin, aminokislini, ki pomagata pri proizvodnji kolagena, ki je eden izmed glavnih graditeljev naše kože. Večja elastičnost kože pa torej pomeni zmanjšanje gub ter manjšo možnost nastanka strij. Raziskava iz leta 2009 kaže, da naj bi nas želatina prav tako pomagala zaščititi pred učinki staranja zaradi utravijoličnih sevanj.

  1.  Želatina pomaga pri ohranjanju zdravega črevesja

Zdravo črevesje in urejena prebava sta ključna za dobro počutje in zdravje celotnega telesa. Želatina naj ne bi samo pomagala pozdraviti prebavni trakt in težave pri prebavljanju, temveč tudi pri blažitvi alergij. Ruski raziskovalci so v svojem eksperimentu ugotovili, da želatina ščiti celotno želodčno sluznico. Prav tako želatina pomaga povišati nivo želodčne kisline – problem, ki pesti marsikoga med nami.

Kako vključiti več želatine v naš jedilnik?

Želatina je naravno prisotna v bolj mastnih kosih mesa in koži, zato priporočam, da so na meniju tudi ostali deli piščanca in ne kuhamo le s fileji ;). Prav tako je boste deležni v nedeljski goveji juhi. Prava poslastica je kostna juha, ki je odličen dodatek k različnim omakam, lahko pa jo spijete kar tako. Seveda pa lahko kupite tudi želatino v prahu, ki jo dodate toplim napitkom in smutijem. Pri tem ne pretiravajte (žlička bo dovolj), saj lahko prevelika količina želatine povzroča prebavne težave ;).

Za več informacij in idej, kako vključiti več želatine v vaše menije sem mi pridružite na Facebooku. Prav tako se ne pozabite prijaviti na novičke spodaj – nov recept že čez nekaj dni 🙂 !

P.s.: Si se že lotil/a kokosovega jogurta? Tudi ta vsebuje želatino! <3

Za več informacij o želatini prebrskajte po naslednjih straneh in knjigah:

Mogoče ti bo všeč tudi

Leave a Reply